Modulacija impulzne kode ali PCM je digitalna predstavitev analognih signalov. V primeru prostorskega zvoka to pomeni, da se vsi digitalni prostorski formati sčasoma dešifrirajo kot PCM. Pulzno kodno modulacijo najdemo tudi kot stereo signale, na primer digitalni PCM iz CD-predvajalnika prek optičnih vlaken ali digitalnega koaksialnega kabla.
Digitalni formati
Splošno priznani formati, kot sta Dolby Digital in DTS, ki se že dolgo uporabljajo v DVD-jih in drugih prostorskih oblikah, so metode stiskanja in shranjevanja PCM stereo in prostorskega zvoka. Kakovost zvoka posamezne oblike je odvisna od tega, koliko ali kako malo je stisnjena vsebina PCM. DTS je stisnjen manj kot Dolby Digital, zato mnogi poročajo, da format zveni boljše.
Nestisnjen PCM
Formati Blu-ray, kot sta Dolby TrueHD in DTS Master Audio, so zelo rahlo stisnjeni modulacijski moduli impulzne kode. To pomeni, da so shranjene na podoben način kot zip datoteka v računalniku. Čeprav je vsebina, kodirana s PCM, rahlo stisnjena, je pri predvajanju nekoliko popoln faksimile glavnega posnetka. DTS Master Audio je standard Blu-ray avdio formata.
Prenosni mediji
PCM stereo in prostorski zvok se na različne načine pošlje od vira do sprejemnika. Optični, digitalni koaksialni in multimedijski vmesnik visoke ločljivosti ali HDMI so najpogostejši načini pridobivanja zvoka PCM na ravni potrošnika. Od teh je samo HDMI sposoben oddajati nestisnjen PCM zaradi veliko večjih pasovnih širin.
Globina bitov
Za kakovost zvoka PCM je bistvena večja bitna globina in bitna hitrost. To je približno prevedeno kot količina podatkov na sekundo, ki se prenese na sprejemno napravo, na primer sprejemnik prostorskega zvoka ali procesor. Višja kot je bitna hitrost, boljši je lahko zvok. Globina bitov je povezana s količino digitalnih vzorcev, odvzetih analogni glavni enoti. Več odvzetih vzorcev je bolj zvesti originalu. Na primer, zvok s kompaktnih diskov je običajno 16 bitov, formati z boljšim zvokom, kot sta DVD-Audio in Blu-ray, pa 24 bitov.
